Marko Zupan

26. in 27. avgusta smo imeli tradicionalni alpinistični tabor na Korošici v spomin na člana AO Trbovlje Bojana Pajka, ki se je tragično ponesrečil v steni Mojstrovke.
Letos so se tabora udeležili: Matjaž in Aleš Kilar, Drago Kodrič, Avgust Koncilja, Sebastjan Jančič, Gregr Tener in Marko Zupan. Zasedba res ni ne vem kako številčna, a smo se imeli vseeno lepo. Lepo vreme in še lepša okolica Korošice sta dovolj velika razloga za dobro voljo.
Plezali smo v Vršičih in Dedcu.
Naslednje leto se spet dobimo, upajmo v večjem številu.

Spet smo v Planici. Drago in Jure imata s sabo smuči, Aleš, Matjaž in jaz pa peš. V koči nas že čaka Zdravko.
Najprej gremo do kapelice kjer prižgemo svečo ponesrečenemu članu AO Trbovlje Bojanu Pajku. Ja, že devet let bo od nesreče v Mojstrovki – čas res hitro teče.
Odpravimo se pod steno. Najprej gremo v Svečo. Danes ni toliko plezalcev kot zadnjič, ko smo bili tu. Aleš z Matjažem je prva naveza, za njima greva Zdravko in Marko, zadnja dva pa sta Jure in Drago. Spodnji del je led kar dober, na vrhu pa nas čaka sveča, ki je že kar prosojna in se skozi led že vidi tekoča voda. Izstop je lepo zaledenel in ni kot zadnjič, ko smo rili po vodi.
Pod Centralnim slapom čekamo, da Aleš spleza prvi raztežaj in čeprav pleza hitro se nam zdi da traja celo večnost ker nas že pošteno zebe. Končno sem na vrsti. Že po 30 metrih se mi pošteno zanohta in ko prilezem na “štant” prstov na rokah sploh ne čutim. Zdaj mi je šele jasno, zakaj je Aleš tako mahal z rokami. Z malo razgibavanja kri spet zakroži. Z Zdravkom sva na vrhu že skoraj v mraku a se nama nič ne mudi. V kočo prideva že v temi. Komaj naročiva pijačo že se mudi. Lahko se peljemo do Planice z motornimi sanmi. Vso opremo zložimo spodaj na tovorne sani poleg dveh praznih plinskih jeklenk, na vrh opreme pa se usedemo in poskušamo tam tudi ostati. Drago in Jure se zadaj primeta za vrv in se bosta peljala s smučmi. Seveda v popolni temi to ni lahko, zato se Drago po dveh padcih odloči, da se nam pridruži na saneh. Vožnja je bila precej divja a nepozabna – pa še ustreglo se nam je, saj se pot s polnim nahrbtnikom mokre opreme vleče.