Marko Zupan

Po vremensko burnem večeru je jutro prijetno in še predno se povsem zdani smo že na poti pod Storžič.
Kratek dostop in že smo na poti proti bivaku. Seveda si vzamemo čas za malico in lep razgled v dolino. Nato se usmerimo v Mladinsko smer in jo večinoma v senci preplezamo. Na grebenu nas pričaka sonce, a tudi brez meglic seveda ne gre. Vrh je dobro obiskan tako od ljudi, kot tudi od kavk. Še spust preko Škarjevega robu do Doma pod Storžičem in spet je nedelja minila tako, kot mora.
Uživali smo Sebastjan in Gusti ter Gregr in Marko.

Tokrat greva na Storžič. Drago me zjutraj pobere in odpeljeva se v Mače. Lepo jasno vreme naju spremlja na poti proti Kališču. Na sedlu se odločiva ga greva kar naprej proti vrhu ko sva ravno dobro ogreta. Na vrhu ni nikogar, a kmalu se nama pridruži večja skupina, ki je priplezala po Kramarjevi smeri, ki takole z vrha izgleda zelo dobro zalita. Tja greva kdaj drugič, danes pa nazaj proti Preddvoru.

V januarju se Drago, Boštjan in jaz odpravimo na Storžič. Tudi tokrat smo imeli čudovito vreme – tudi naročiti se ne bi dalo boljšega. Na vrhu sonce, v dolinah megla. Lep dan, dobre razmere na koncu pa obilo blata na poti proti Mačam. V potoku tik pred cesto si operemo čevlje, ki so obteženi z blatom. Kar hitro nas mrzla voda prežene – bomo že doma očistili čevlje.

Naslednji vikend smo spet na poti v Logarsko dolino. Tokrat gre z nami tudi Gorazd. Zapeljemo se do Radučnika, od tam pa – ja že spet – po globokem blatu proti Loki. Po slabi uri nas pričaka prijazen oskrbnik z vročim čajem. Že vzpon na vrh Raduhe in dober razgled po bližnjih vrhovih. Nato pa vrnitev v dolino. In spet blato, blato… No zdaj pa bi bil že skrajni čas da pritisne mraz.