Marko Zupan

Z Gregrjem prideva v Luče pred 7 uro, temperatura -14. Po kavi se zapeljeva do gostilne Na razpotju, se dobro oblečeva in greva v Slap pod tunelom. Lep slap, je pa letos malo težji, saj je bil led svečkast zlasti v drugem strmejšem skoku.
Časa imava še dovolj in tako greva še v Slap nad potjo. Letos je slap dobro narejen, nad prvim skokom je v kaskadah še več nižjih. Celotna dolžina je za 4 polne raztežaje, tako da se ga res splača obiskati.
Čeprav je bil petek pa plezalcev ni manjkalo. Videla sva jih še v Kristalu. Orgle niso narejene, Skriti slap pa spodaj zgleda dobro, izstop pa je kopen.

Pretekli teden je bilo res mrzlo in zato smo spet pod Suhadolskih slapom, le da je tokrat ledu dovolj. Slap je meni osebno zelo všeč – ni težak, okolica lepa, sestop pa več kot udoben.
Slap nad potjo nas je presenetil z mokrim in obilnim ledom ki je omogočal udobno plezarijo.

Alpinistični odsek Trbovlje je imel svoj zimski tabor v Tamarju. Zbrali smo se: Karl Kodrič, Dušan Košir, Zdravko Zajc, Aleš in Matjaž Kilar, Jure Cencelj in Marko Zupan.
V Planici smo nahrbtnike naložili na motorne sani, smučarji so se “priklopili” na vrv in se odpeljali proti Tamarju. Aleš, Matjaž in jaz pa lepo peš.
Slapovi so bili dobro narejeni in tako smo se odpravili pod steno. Tam pa je bilo kar preveč somišljenikov. Tako smo pod slapom čakali na vrsto ravno dovolj dolgo, da nas je že pošteno zeblo predno smo pričeli s plezanjem. Plezali smo Desni slap, Skriti slap in Slap nad potjo. Pozno popoldne, ko smo sestopali smo se ozirali na Centalni slap, ki nas je “vlekel”. Žal je bilo dneva skoraj konec – pridemo drugič, smo si obljubili.
V koči smo dolili izgubljeno tekočino, nato pa pot proti Planici. Nekateri so imeli s sabo smuči, drugi pa pot pod noge.