Marko Zupan

Razmere so baje dobre, zato gremo na Jezersko. Slap je bil že tudi boljši a se z malo praskanja po skali vseeno zadovoljni razgledujemo izpred Češke koče. Sonca res ni, a razgled je vseeno lep. Snega je po tem koncu presenetljivo malo in še ta je kot moka. Sestopimo v smeri letne poti.
Z mano so led razbijali: Franc, Cuki, Gregr in Gusti.

V nedeljo smo bili na Jezerskem. Mraz in rahlo sneženje sta obetala pravi zimski dan. Od Anclja se namenimo proti Sinjemu slapu. Z višino se debelina snega hitro veča, zato raje obrnemo, saj je nevarnost plazov .
Ob cesti na Zg. Jezerskem vidimo moznačbo za Ankine slapove in se namenimo do njih. Najdemo dva manjša slapova, ki sta delno zaledenela. Na studencu z mineralno vodo se odžejamo in jo nekaj odnesemo še s sabo.
Res nismo plezali, a je bil dan vseeno zanimiv.

Jutro se pokaže kot prava drsalnica, saj je ponoči padal dež, ki je zmrzoval. Kljub temu se nas pet odpravi na Jezersko. Pri Anclju je dokaj toplo, a pogled proti slapovom na sprepriča, da so razmere dobre.
Plezanje je kljub vodi, ki teče po ledu res užitek. Lep ambient polepšajo še snežinke in razlogov za dobro voljo je dovolj.

Z Matjažem in Dragotom gremo na Jezersko v Sinji slap.
Ker sem ga jaz že plezal sem hodil prvi in nas v rahlem sneženju, kot sem ugotovil kasneje pripeljal preveč levo pod Vikijevo svečo. Spodnja dva raztežaja smo zlezli brez problema. Pod svečo sem naredil dober štant in nadaljeval. Tik pod vrhom strmega dela sveče pa mi je vzelo cepina in sledil je polet proti vznožju. Padec je bil kar dolg a na srečo sem pristal pod slapom v globokem snegu. Precej boleč hrbet me je prepričal, da smo se odločili za spust v dolino. Dva spusta in nato zame dolga pot do Anclja.
Nekaj dni sem doma poležaval, nato pa še nekaj tednov gledal svoj mavrično obarvah hrbet.
Konec dober, vse dobro. Sezona je zame končana, pa saj je tako že pri koncu.

Zjutraj rahlo sneži. Z Alešem in Matjažem gremo na Jezersko. Sneg kar lepo naletava, a se ne damo motiti, saj je ambient še lepši. Avto pustimo pri kmetiji Ancelj, vzamemo nahrbtnike in gremo proti Vikijevi sveči. Vidljivost je slaba, saj je poleg sneženja še megla. Tako zgrešimo in plezamo Sinji slap. Led v prvem skoku je gnil. Na položnejšem delu je ogromno snega. Pod nogami je kot bi bil živ, saj noga ne najde stabilne opore. Tudi v zadnjem delu je led slab in stroji slabo prijemajo. Končno smo pri Češki koči. Glede na vreme in led v slapu smo kar zadovoljni, da smo zgrešili Vikijevo svečo. Med počitkom poslušamo kako grmijo plazovi. Odločimo se za sestop v smeri letne poti proti Jezerskemu. Sestop je bil res dolg, globok sneg ga je še oteževal. Ker pa smo nahrbtnike pustili pod slapom, smo se morali še enkrat povzpeti do vstopa v slap. Končno smo zmetali vso zaledenelo in sneženo opremo v nahrbtnike. Pot do Anclja se je vlekla, saj je zapadlo vec kot 10 cm novega snega, oprema pa je bila bistveno težja kot zjutraj. Ker pa se vsaka stvar enkrat konča smo tudi mi končno prispeli do avtomobila. Vožnja domov je bila zaradi sneženja in slabih cest precej dolga.