Popoldnevi so kratki, zato je treba pohiteti. Z Gregrjem greva v Sopoto, saj je danes mogoče eden zadnjih dni pred odjugo. Že takoj pri elektrarni vidiva, da led je. Opremo nase in pod slap. Sledi v snegu in luknje od vijakov v ledu kažejo, da je nekdo že plezal. Prvi skok je hitro pod nama, nato malo po potoku in že sva pod zgornjim slapom. Ledu je dovolj le na vrhu je treba parkrat zatakniti za skalo.
Krasno za popoldan le škoda, da ni daljši.
Po vremensko burnem večeru je jutro prijetno in še predno se povsem zdani smo že na poti pod Storžič.
Kratek dostop in že smo na poti proti bivaku. Seveda si vzamemo čas za malico in lep razgled v dolino. Nato se usmerimo v Mladinsko smer in jo večinoma v senci preplezamo. Na grebenu nas pričaka sonce, a tudi brez meglic seveda ne gre. Vrh je dobro obiskan tako od ljudi, kot tudi od kavk. Še spust preko Škarjevega robu do Doma pod Storžičem in spet je nedelja minila tako, kot mora.
Uživali smo Sebastjan in Gusti ter Gregr in Marko.
Tomaž Zupan Simon Zupan