Marko Zupan

Spet smo, kot je že naša navada zgodnji. Parkiramo pri gostišču Na razpotju in gremo proti Ivovcu. Že od daleč se vidi, da je danes ledu precej več. Na vrhu se odločimo, da gremo še do Levega Ivovca. Slap je bil res lep, tako da se je splačalo gaziti po grapi. Danes smo bili v troje – Aleš, Matjaž in jaz. Na vrhu so plezalci pred nami že pustili zanko okrog podrtega drevesa, tako da smo se nazaj spustili kar po slapu. Na poti po grapi pa smo srečali se Franca, ki je z ženo tudi plezal Ivovca. Pred zadnjim spustom smo morali počakati še eno navezo. Potem pa na pijačo in pogovor, kam gremo naslednjo nedeljo.

Danes je bolje. Zopet smo že standardna četverica. Najprej gremo plezat Palenk. Ledu ni ravno veliko, a dovolj za prvo pokušino. Napotimo se še pod Ivovec. Žal je zgornji del še v tekočem stanju, zato plezamo Gamsov žleb. Letos je težji, saj je ledu res malo. Med sestopom srečamo še tri naveze. Izmenjamo nekaj besed in izvemo, da je slap Pod tunelom plezljiv. Gremo še tja pogledat. Spodnji skok je v redu, naslednjega pa obvozimo po levem pobočju, saj je ledu premalo. Potem so vsi skoki razen povsem zadje sveče pod potjo narejeni.

Ne vem več kdo je prinesel informacijo, da so v Logarski dolini že zaledeneli slapovi. Hitro se dogovorimo in zadnjo nedeljo v letu se Drago, Aleš, Matjaž in jaz odpeljemo proti Logarski dolini. Že med potjo nimamo najboljšega občutka, saj ni nikjer ob cesti videti kaj več kot nekaj drobnih sveč. Po kavi na Solčavi gremo naprej in se kmalu prepričamo, da smo danes prižli res samo na kavo. V upanju, da bo drugič bolje gremo proti domu.

Ustavimo se pri hotelu. Po jutranji kavi gremo pod Palenk. Danes se nas je zbralo pet: Drago, Aleš, Renato, Marko in Boštjan, ki bo prvič poskusil plezanje v ledu. Ledu je malo a kar ga je je dober. Kmalu smo spet pri hotelu in odpravimo se pod Ivovec. Tam je prava invazija plezalcev. Dve navezi v slapu, štirje so že na vrhu slapu, še štiri naveze čakajo – brezupno. Gremo drugam.
V Levem slapu je ena naveza. Malo počakamo da izplezata in gremo za njima. Slapu je bolj malo, spodnji skoki niso pretežki, na vrhu pa nas pričaka zavesa. Na pogled je sumljiva, zato jo Aleš obpleza po desni. Z varovanje od zgoraj gre dobro tudi preko zavese. Alešu ne da miru in se spusti nazaj da je lahko šel preko zavese, ki je res lepa.
Na vrhu pa pospravljanje opreme in hitro v kočo na kavo.