Marko Zupan

Tokrat gremo v troje – Matjaž, Gusti in jaz. Gremo pogledat kakšne so razmere pod tunelom. Spodnji del zgleda kar dobro in odločimo se, da poskusimo. Ni nam bilo žal, saj je vsak naslednji skok boljši, narejeni pa so prav vsi do poti na vrhu.
Odločimo se še za Suhadolskega. Žal je bil v tekočem stanju in bo treba poskusiti drugič

Tokrat sva z Alešem sama saj imajo ostali obveznosti, Drago pa je zaradi smole na ravnem padel in se poškodoval, tako da leži v kliničnem. Raztočnik je bil z ledom bolj škrt, a se je vseeno dalo lepo zlesti spodnji del. Nad njim sem v globokem snegu našel tolmun in vanj namočil nogo – seveda ne prostovoljno. Kar je – je. Bom drugič bolj previden. V Palenku pa so razmere odlične. Led je zelo dober, sveča v levem delu slapu pa dobro narejena in plezanje je kljub vodi v čevlju res užitek

Letos se v Sušico odpravimo kar takoj na začetku. Po pogovoru z nekaterimi je dobro narejena. Očitno nismo izbrali pravi dan, saj je bil led slab, na vrhu spodnjega skoka pa je bil led počen po celi širini. Zgornji del pa vsaj za nas ni bil dovolj narejen tako da smo se spustili nazaj v dolino.

Novic o razmerah v slapovih je bolj malo, zato se odločimo, da gremo kar sami preveriti.
Prost dan po Božiču je kar primeren za obisk Logarske doline. Najbliže je Palenk in že pogled iz avtomobila obeta solidne razmere. Odločimo se še za Ivovce, a tam je večina slapov še več ali manj v tekočem stanju. Splezamo še Gamsov žleb ki ima ledu bolj za vzorec. Ni kaj, treba bo še nekaj mraza.

Celo zimo je bila Sušica zelo oblegana zato smo raje plazali drugje, kot pa čakali v vrsti. Danes smo bili zelo zgodnji in res prvi pod slapom. Slap je bil lepo narejen do vrha, na vrhu pa nas je pričakalo toplo že kar pomladansko sonce.

Prvo nedeljo v marcu smo trije čani AO Trbovlje spet v Logaski doilini. Tokrat gremo v skriti slap. Spodnja sveča je bolj svečka, a jo Aleš hitro prepleza. Nad njo je slap dosti bolj debel in širok, tako da je plezanje ers užitek. Tik pod vrhom pa se že vidi da gre sezona slapov h koncu saj že pošteno teče.

Planirani tabor AO Trbovlje na Vršiču smo zaradi novozapadlega snega prestavili v Logarsko dolino. Zbrali smo se na Solčavi: Karel Kodrič, Dušan Košir, Franc Gričar, Matjaž in Aleš Kilar, Matjaž Cukjati, Jure Cencelj in Marko Zupan. Potem ko sem videl fotografijo Lobčkega slapu me je res vleklo, da bi ga šel pogledat. Ostali so se s predlogom strinjali in tako smo se odpravili v Robanov kot. Že od daleč smo videli, da je slap res lep in se je splačalo priti. Spodnjemu nižjemu in položnejšemu delu sledi strmejši, približno 60 m visok slap, ki je do vrha kar precej strm.

Zadovoljni po vzponu gremo še na obvezno kavo in še en lep dan je skoraj mimo.

Že lansko leto me je sin nagovarjal, da bi šel z mano poskusit, kako je plezati v ledu. Na ta prazničen dan smo se odpravili v dva lažja slapova.Za začetnika ravno prava, da vidi, kako to gre. Bilo je vsaj po občutku zelo mrzlo jutro. Najprej sva začela v Kaskadah. Po začetnih težavah mu je šlo kar dobro, zato sva splezala še Avtocesto. Malo razboleni členki in težke roke naslednji dan pa so bili posledica prvih dveh preplezanih slapov.

Kot ponavadi ista ekipa na istem mestu na jutranji kavi, nato pa v Ivovce. Centralni slap je lepo zalit in res uživamo v plezanju. Desni slap pa je naravnost čudovit, dobra in zelo debela ledena skoka nas hitro privedeta na vrh. Neroden sestop po Sestopni grapi, nato pa še v Levi Ivovec. Ledu je tu malo manj, a še vedno dovolj za varno plezanje. Zadovoljni se spustimo k vznožju. Pijača v Razpotju nam ob čudovitem razgledu na okoliške hribe je le še pika na i.

Končno so razmere v slapovih primerne. Aleš, Matjaž,Drago in jaz se odpravimo v našo priljubljeno dolino – Logarsko. Najprej jutranja kavica v Solčavi nato pa pod Palenk. Ker smo kot običajno zgodni še ni nikogar. Dobre razmere nas hitro pripeljejo na vrh. Po sestopu pod slapom srečamo Franca, ki je imel enake namene kot mi. Ker imajo v slapu vaje gorski reševalci se odpravi z nami v Raztočnik. Z Alešom sva ga prvič plezala lansko zimo v odličnih razmerah, a letos so bile veliko slabše. Nad prvim skokom je Matjaž stopil v tolmun, led je popustil in že je bil moker do kolen. Nadaljevali smo s spustom.

Med potjo smo se ustavili in splezali še Avtocesto. Za začetek sezone smo bili kar zadovoljni.