Marko Zupan

Gusti in Gregr ter Matjaž in jaz gremo najprej v Slap pod tunelom. Plezarija super, led skoraj odličen in dobro narejen slap nas dokaj hitro pripeljejo na pot. Seveda še nimamo dovolj in se mimogrede oglasimo še v Slap nad potjo. Tudi tu so razmere dobre, le dostop je po globokem pršiču. A se splača.
Plezanje zaključimo na pijači zadovoljni, da nismo zaradi novozapadlega snega ostali doma.

Več v galeriji.

Po vremenski napovedi, da bo več snega v južni Slovenji sem kar malo presenečen nad količino novega snega v Suhadolskem grabnu. Vsi položnejši deli so prekriti s cca. 50 cm snega. Led v strmejših delih pa res drži in če ne bi bilo toliko snega, bi bilo plezanje res užitek.
Enake razmere nas pričakajo rudi v Raztočniku. Prvi skok led, nato gaženje po grapi v globokem snegu in potem še dva ledena skoka in ža smo na vrhu. Seveda tudi brez praskanja po skali ni šlo. Še sestop po globokem snegu je bil kar naporen.
Vsi se strinjamo, da razmere res niso najboljše, a se je vseeno splačalo.

Malo po šesti uri startamo pri Domu planincev, pred osmo smo na Okrešlju. Sonce je že obsijalo hribe, v Mrzli gori se prožijo plazovi. Gregr, Gusti in jaz pa gremo v Belo piramido. Takoj na vstopu se sneg predira, nato se razmere izboljšajo. Večino smeri je potrebno gaziti nov napihan sneg. Na vrhu nadaljujemo po Tchadovi smeri. Pod vršno steno je veliko napihanega snega, občutek je slab, saj zgleda, da se bo celo pobočje odpeljalo v dolino. Zgrešimo pravo izstopno polico in se odločimo za sestop po poti, kjer smo prišli. Ko smo vsi zopet na vstopu si oddahnemo.

Mraz še kar pritiska in treba je izkoristiti dobre razmere. Danes smo tri naveze. Aleš in Matjaž Kilar, Gričar Franc in Matjaž Cukjati ter Gregr in jaz. Najprej gremo v Suhadolski graben. Slap je dobro narejen, ledu je dovolj le sveča na vrhu je bolj votla. Po udobnem sestopu se zapeljemo do Razpotja in gremo v Ivovce. Kot smo pričakovali je tu kar precej plezalcev. Plezali smo centralni in levi Ivovec.

Z Gregrjem prideva v Luče pred 7 uro, temperatura -14. Po kavi se zapeljeva do gostilne Na razpotju, se dobro oblečeva in greva v Slap pod tunelom. Lep slap, je pa letos malo težji, saj je bil led svečkast zlasti v drugem strmejšem skoku.
Časa imava še dovolj in tako greva še v Slap nad potjo. Letos je slap dobro narejen, nad prvim skokom je v kaskadah še več nižjih. Celotna dolžina je za 4 polne raztežaje, tako da se ga res splača obiskati.
Čeprav je bil petek pa plezalcev ni manjkalo. Videla sva jih še v Kristalu. Orgle niso narejene, Skriti slap pa spodaj zgleda dobro, izstop pa je kopen.

Slapovi naj bi bili narejeni in gremo pogledat. Pričnemo v Avtocesti, nadaljujemo v Kaskadah – levi in desni varianti in za konec gremo še v Palenk, ki je letos res lep.
Že v prvem slapu srečamo Vilija s soplezalcem, ki imata enak namen kot mi.
Pri – 13 stopinjah smo uživali Matjaž Cukjati, Gregr, Gusti in jaz.

Včerajšnjo nedeljo smo bili visoko nad Robanovim kotom na Utah z lepim razgledom tako na Kot kot v Logarsko dolino.
Med dostopom pod severno steno Ut smo večkrat slišali bobnenje padajočega kamenja. Plezali smo v levem delu stene, verjetno svojo smer ali vsaj varianto. Ovce, ki so bile pod steno Ut so se premaknile proti Strelovcu, zraven pa so glasno blejale. Verjetno so čutile tisto, kar smo mi čez nekaj minut videli.
Komaj sem bil nad prvo ploščo je pošteno zagrmelo. Pogledam v smer zvoka in imam kaj videti. Skale in kamenje je padalo preko skalne stopnje kot slap, prah ki se je dvignil pa se ni polegel več kot pol ure. Podor je dosegel skoraj dno Logarske doline. Fotografije niso najboljše, saj bi potreboval teleobjektiv. Iz našega zornega kota se je videlo, kot da je podor izpod Planjave. Ko se je podor umiril, so tudi ovce utihnila in se mirno pasle.
Plezanje je bilo zanimivo, malo po skali, malo po rušju a se je že zaradi lepega razgleda z vrha splačalo.

Novoletna norija je mimo, Lep dan so mnogi izkoristili za zdravljenje mačka, mi pa smo šli v Logarsko dolino v slapove.
Najprej smo plezali Sušico. Dobro narejen in lep slap, ki pa je v zgornjem delu sicer malo moker. Vrvi so kmalu podobne žici, a predno povsem zmrznejo smo že na vrhu.
Časa je še dovolj, zato gremo še v Palenk. Tu je kar nekaj navez pred nami. Tudi v tem slapu je ledu dovolj, tako da imaš na izbiro, kje boš plezal.
Že takoj po sestopu se dogovorimo za Lušev graben, samo počakati bo treba do sobote.

Tomaž, Gusti in jaz smo šli proti Logarski dolini in se ustavili v soteski.
Plezali smo Avtocesto, Kaskade in slap levo od Kaskad.
Razmere so bile dobre zlasti v slapu levo od Kaskad, tako da se splača potruditi do pod slapu, čeprav je malo neroden dostop. Vreme je bilo lepo, sončno. Kljub temu, da je bil delovni dan pa je bilo kar nekaj plezalcev, ki so tako kot mi uživali v prijetnem plezanju.

Že prejšnjo nedeljo smo izbrali Kristal za naš naslednji cilj. Običajno smo prvi , danes pa so pred nami že dve navezi. Ni kaj, bo treba pač malo čakati kar pa zaradi mraza ni ravno prijetno. A se je splačalo, saj je bil slap dobro narejen in na pogled lep.
Na poti domov sva z Alešem zlezla še Kaskade in Firštov slap pri katerem je največji problem priti suh do njega.