Marko Zupan

Kot vsako leto tudi tokrat ne moremo pričakati ledu.
Ogled slapov nas prepriča za vzpon na Raduho. Snega je bolj malo, zato hoja ni naporna, z vsakim metrom pa je tudi temperatura višja. Postanek pri koči je prav prijeten, saj je temperatura + 9 stopinj. Z vrha je razgled proti severu čudovit, drugje pa se že pojavljajo prvi oblaki.
Za zaključek lepega izleta pa se dogovorimo za naslednji dan – gremo v Sinji slap.

Spet smo, kot je že naša navada zgodnji. Parkiramo pri gostišču Na razpotju in gremo proti Ivovcu. Že od daleč se vidi, da je danes ledu precej več. Na vrhu se odločimo, da gremo še do Levega Ivovca. Slap je bil res lep, tako da se je splačalo gaziti po grapi. Danes smo bili v troje – Aleš, Matjaž in jaz. Na vrhu so plezalci pred nami že pustili zanko okrog podrtega drevesa, tako da smo se nazaj spustili kar po slapu. Na poti po grapi pa smo srečali se Franca, ki je z ženo tudi plezal Ivovca. Pred zadnjim spustom smo morali počakati še eno navezo. Potem pa na pijačo in pogovor, kam gremo naslednjo nedeljo.

Danes je bolje. Zopet smo že standardna četverica. Najprej gremo plezat Palenk. Ledu ni ravno veliko, a dovolj za prvo pokušino. Napotimo se še pod Ivovec. Žal je zgornji del še v tekočem stanju, zato plezamo Gamsov žleb. Letos je težji, saj je ledu res malo. Med sestopom srečamo še tri naveze. Izmenjamo nekaj besed in izvemo, da je slap Pod tunelom plezljiv. Gremo še tja pogledat. Spodnji skok je v redu, naslednjega pa obvozimo po levem pobočju, saj je ledu premalo. Potem so vsi skoki razen povsem zadje sveče pod potjo narejeni.

Drago me pokliče s predlogom, da greva v Mojstrano v Mlačco in se tam v slapovih malo ogrejeva za kasnejše vzpone. Seveda tam srečas plezalce iz raznih krajev. Tudi brata Aleš in Matjaž iz Trbovelj sta se prišla malo pretegovat. Z njima sem bil to zimo že večkrat v zaledenelih slapovih.