Marko Zupan

Vožnja proti Logarski dolinije kot že mnogokrat hitro minila. Slapovi niso najboljše narejeni, marsikje teče, zato se zapeljemo do Bukovnika.
Od koče na Grohotu prečimo pod Lanež in se po Detektivski grapi povzpnemo na vrh. razmere so dobre, tako da je vzpon v lahki grapi prijeten.
V grapi smo uživali Gregr, Matjaž Kilar, sin Tomaž – njegov prvi zimski vzpon.

Z Gustijem se dogovoriva za Detektivsko grapo v Lanežu, pridruži se nama še Gregr in že smo v jasnem jutru pri Bukovniku. Lepe jesenske barve gozdov, zasneženi vrhovi in prvi sončni žarki – kaj bi hotel še več.
Na poti smo malo okusili zimske radosti – prediranje snega, poledenele skale, plezanje po suhi skali v gojzarjih in vzpenjanje po lepo zasneženi grapi. Občutki podobni zimskim, čeprav je snega še malo, ledu za vzorec in tudi pravega mraza še ni.
Na vrhu Laneža nas pričaka sonce. V lepem sončnem vremenu se sprehodimo še do Raduhe in se skozi Durce spustimo do izhodišča.

Tokrat sva šla prvič plezat v hribe s sinom Tomažem. Izbral sem po imenu primerno smer za prvi vzpon v hribih- Šolska smer v Lanežu.
Kratek dostop, lepa, lahka smer je bila res prava izbira. Po začetnem mrazu naju na grebenu dohiti sonce, na vrhu pa uživava v lepem sončnem vremenu.
Med dostopom in sestopom sem v gozdu in tavnikih videl toliko različnih gob, da ne vem če jih je še kje toliko. Najlepše lahko vidite v galeriji – uživanje te vrste vam odsvetujem.

Stena, ki je sicer manj obiskana, ni visoka, tudi smeri niso težke a je meni vseeno simpatična.
Že sam dostop po Hojnikovi poti, ki je odmaknjena od markiranih poti je prijeten. Aleš, Matjaž in Gregr so šli v Belino- zgleda da že težko čakajo zimo, Drago in jaz pa sva izbrala Levi raz. Lahka smer, vseskozi razgled na Bikov rob in še dlje v dolino, lepo sončno vreme in mehka trava na vrhu – kaj bi si še želel.
Lep dan tradicionalno zaključimo na kavi v Lučah.