Marko Zupan

Razmere so baje dobre, zato gremo na Jezersko. Slap je bil že tudi boljši a se z malo praskanja po skali vseeno zadovoljni razgledujemo izpred Češke koče. Sonca res ni, a razgled je vseeno lep. Snega je po tem koncu presenetljivo malo in še ta je kot moka. Sestopimo v smeri letne poti.
Z mano so led razbijali: Franc, Cuki, Gregr in Gusti.

Zjutraj rahlo sneži. Z Alešem in Matjažem gremo na Jezersko. Sneg kar lepo naletava, a se ne damo motiti, saj je ambient še lepši. Avto pustimo pri kmetiji Ancelj, vzamemo nahrbtnike in gremo proti Vikijevi sveči. Vidljivost je slaba, saj je poleg sneženja še megla. Tako zgrešimo in plezamo Sinji slap. Led v prvem skoku je gnil. Na položnejšem delu je ogromno snega. Pod nogami je kot bi bil živ, saj noga ne najde stabilne opore. Tudi v zadnjem delu je led slab in stroji slabo prijemajo. Končno smo pri Češki koči. Glede na vreme in led v slapu smo kar zadovoljni, da smo zgrešili Vikijevo svečo. Med počitkom poslušamo kako grmijo plazovi. Odločimo se za sestop v smeri letne poti proti Jezerskemu. Sestop je bil res dolg, globok sneg ga je še oteževal. Ker pa smo nahrbtnike pustili pod slapom, smo se morali še enkrat povzpeti do vstopa v slap. Končno smo zmetali vso zaledenelo in sneženo opremo v nahrbtnike. Pot do Anclja se je vlekla, saj je zapadlo vec kot 10 cm novega snega, oprema pa je bila bistveno težja kot zjutraj. Ker pa se vsaka stvar enkrat konča smo tudi mi končno prispeli do avtomobila. Vožnja domov je bila zaradi sneženja in slabih cest precej dolga.