Marko Zupan

Jutro na Vršiču je prijetno toplo, preden prideva z Gregrjem na Vratca je že kar vroče. Dostop do Severnega raza je kratek, že z Vratc pa vidiva navezo , ki je ravno vstopila.
Iz smeri je lep razgled na Slemenovo špico in na severno steno Mojstrovke, tako da lahko opazujeva planince, ki se vzpenjajo po Hanzovi poti. Malo po 11 uri se tudi midva priključiva na markirano pot, še malo vzpona in že se na drugi strani grebena spustiva proti Vršiču.
Da je višek sezone se vidi po obisku Vršiča, saj je res veliko turistov in planincev.
V zgodnjem popoldnevu sva ža na poti proti domu.

Popoldanske plohe in nevihte naju prepričajo,da izbereva Korošico. Kratek in enostaven dostop je primeren, če je treba hitro v dolino.
Tako sva z Gregrjem ob kavi na Korošici izbrala Frančkovo smer – Črnska. Po vodniku je ocenjena s III+, a ker veva kdo jo je ocenil naju ne presenetijo trojke na malo podlage. Smer je lepa, skala večinoma kompaktna, tako da je plezanje res prijetno.
Vreme je kljub napovedi zdržalo.

V hribih je ogromno snega, zato bo Črni Kal kar prava izbira za malo razgibavanja.
Kot običajno smo tudi tokrat zgodni, temperatura pa komaj par stopinj nad ničlo. Predno sem zlezel prvo smer me je že pošteno zeblo v prste. Seveda se je, ko je posijalo sonce temperatura hitro dvignila, malo pa je pomagala tudi strmina stene.
Do dveh popoldan smo se natelovadili, še malo uživali na soncu in razgledu ter se zadovoljni vrnili.