Marko Zupan

Z Alešem, Gregrjem in Gustijem smo plezali v Tamarju. Jasno in mrzlo jutro nas pričaka v Planici. Sprehod po steptani cesti do koče , nato pa po že dobro uhojeni gazi pod slapove. Plezali smo Slap nad votlino in Aleš in Gregr pa še Centralni slap.
Za začetek je bilo kar dobro.

Že nekaj časa sem na različnih forumih bral o dobrih razmerah v Teranovi. To nedeljo pa sem šel tudi jaz preverit razmere. Vseh pet, ki smo šli skupaj na Jezersko smo lahko dobre razmere le potrdili in uživali v lepi smeri. Vreme je bilo lepo, plezalcev v slapovih in tudi v grapah pa precej. Kljub temu smo, glede na to da smo prišli bolj pozno in vstopili zadnji uživali v lepih razgledih.
Vsekakor bom to smer še obiskal.

Sobotno jutro sicer ni ravno obetavno, a se vseeno odpeljemo proti Gorenjski. Dež gre vse bolj, v dolini Voj pa rahlo sneži.
Dober led nam že v prvem raztežaju omogoča prijetno plezanje. Rahlo sneženje se z višino spremeni v dež, po slapu veselo teče voda. Premočene rokavice odvečno vodo odvajajo za rokave. Ker ni pravega mraza je to sicer malo zoprno, a vsaj zebe nas ne.
Na vrhu, ob pogledu na meglo v dolini sklenemo, da bomo še prišli.

Novoletna norija je mimo, Lep dan so mnogi izkoristili za zdravljenje mačka, mi pa smo šli v Logarsko dolino v slapove.
Najprej smo plezali Sušico. Dobro narejen in lep slap, ki pa je v zgornjem delu sicer malo moker. Vrvi so kmalu podobne žici, a predno povsem zmrznejo smo že na vrhu.
Časa je še dovolj, zato gremo še v Palenk. Tu je kar nekaj navez pred nami. Tudi v tem slapu je ledu dovolj, tako da imaš na izbiro, kje boš plezal.
Že takoj po sestopu se dogovorimo za Lušev graben, samo počakati bo treba do sobote.

Običajno zelo lep slap tokrat ni pokazal ravno lepega videza. Prva dva skoka sta bila še kar dobra, z višino pa je bilo ledu vse manj. Tako smo plezali tudi po tankem ledu in skalah, svečo na vrhu in skok pod njo pa smo tokrat zaradi pomankanja ledu obšli in iztopili levo na pot.
Zapeljali smo se še do Kaskad in splezali tudi slap levo od Kaskad – od tam so tudi slike v galeriji.

Tomaž, Gusti in jaz smo šli proti Logarski dolini in se ustavili v soteski.
Plezali smo Avtocesto, Kaskade in slap levo od Kaskad.
Razmere so bile dobre zlasti v slapu levo od Kaskad, tako da se splača potruditi do pod slapu, čeprav je malo neroden dostop. Vreme je bilo lepo, sončno. Kljub temu, da je bil delovni dan pa je bilo kar nekaj plezalcev, ki so tako kot mi uživali v prijetnem plezanju.

Jutro se pokaže kot prava drsalnica, saj je ponoči padal dež, ki je zmrzoval. Kljub temu se nas pet odpravi na Jezersko. Pri Anclju je dokaj toplo, a pogled proti slapovom na sprepriča, da so razmere dobre.
Plezanje je kljub vodi, ki teče po ledu res užitek. Lep ambient polepšajo še snežinke in razlogov za dobro voljo je dovolj.

Kot vsako leto tudi tokrat ne moremo pričakati ledu.
Ogled slapov nas prepriča za vzpon na Raduho. Snega je bolj malo, zato hoja ni naporna, z vsakim metrom pa je tudi temperatura višja. Postanek pri koči je prav prijeten, saj je temperatura + 9 stopinj. Z vrha je razgled proti severu čudovit, drugje pa se že pojavljajo prvi oblaki.
Za zaključek lepega izleta pa se dogovorimo za naslednji dan – gremo v Sinji slap.

Z Gustijem se dogovoriva za Detektivsko grapo v Lanežu, pridruži se nama še Gregr in že smo v jasnem jutru pri Bukovniku. Lepe jesenske barve gozdov, zasneženi vrhovi in prvi sončni žarki – kaj bi hotel še več.
Na poti smo malo okusili zimske radosti – prediranje snega, poledenele skale, plezanje po suhi skali v gojzarjih in vzpenjanje po lepo zasneženi grapi. Občutki podobni zimskim, čeprav je snega še malo, ledu za vzorec in tudi pravega mraza še ni.
Na vrhu Laneža nas pričaka sonce. V lepem sončnem vremenu se sprehodimo še do Raduhe in se skozi Durce spustimo do izhodišča.

Pretekli teden je bilo precej padavin zato se odločimo za plezališče Mlačca pri Mojstrani. Da je bila odločitev pravilna me je prepričal včerajšnji vzpon na Čemšeniško planino – zapadlo je več kot pol metra snega.
Zjutraj, ko smo prišli je posijalo sonce in obsijalo okoliške sveže pobeljene vrhove.
V Mlačci pa ni bilo gneče kot se zna zgoditi in tako smo lahko zbirali smer vzpona in se v dopoldnevu dobro naplezali.