Po nekaterih informacijah led je. Kar 6 nas je šlo preverit in led je res. Z Gregrjem sva led preizkusila v Palenku, nadaljevala v Gamsovem žlebu in plezala še slap ki se je letos naredil med Desnim Ivovcem in sestopno grapo. Lahek slap z odličnim ledom.
Po slapovih so se poleg naju potikali še Franc, Dejan, John in Joul.
Spet gremo na Jezersko. Arno in Gregr v Vikijevo svečo, jaz in Dejan pa v Sinji slap. Razmere so dobre, plezanje pa uživaško. V slapu dohitiva Gustija in Matica in eden za drugim prilezemo do s soncem obsijane Češke koče.
Dan je čudovit in na soncu prav topel. Počakamo še navezo in Vikijeve sveče in se odpravimo proti dolini, vreme pa se začne oblačiti. Najlepši del dneva je mimo.
sonce gre za goro, mi pa domov
Lep ambient Tamarja z okoliškimi gorami, jasno in hladno vreme, slapovi zamrznjeni in seveda dobra družba Gregrja in Arnota so razlogi, ki so krivi za super preživeto zadnjo februarko soboto.
Razmere v slapovih so dobre, led pa je suh in krhek. Plezati se da vse razen Sveče – popoldan jo že obsije sonce, zato je vrh takoč in Raritete – kot pove ime je redko narejena.
Je pomlad že tu ?
Temperature, za ta letni čas previsoke niso obetale, a gremo vseeno v logarsko dolino pogledat kaj je ostalo od slapov.
V Ivovcih je spodaj plezljiv Gamsov žleb. Iz vrha prečimo pod Desni Ivovec. Spodaj pošteno teče, višje pa je led zelo dober, tako da je plezanje super. Levi pa je že precej tanek z obilo vode.
Sestopimo po stezi med cvetočimi telohi.
Tako toplo – na Razpotju je na soncu 20 stopinj že dolgo ni bilo, pa tudi slapovi ob teh temperaturah ne bodo dolgo.
V pomladni razmerah smo uživali: Gusti, Gregr, Aleš in Matjaž Kilar ter Tomaž in Marko.
Tik pred odjugo smo plezali Palenk, se malo sprehodili po dolini in brez prave volje odšli.
Precej mrzlo jutro nas pričaka pod slapom Palenk. Smo med prvimi in tako nam ni potrebno čakati, zato se kaj hitro ogrejemo. Po sestopu se odpravimo v Amotni slap in nato še v Suhadolskega. Ledu je ravno dovolj, da je plezanje prijetno.
V zimski idili uživali: Gregr in Gusti, Franc in Dejan ter Tomaž in Marko
Več v galeriji.
Gusti in Gregr ter Matjaž in jaz gremo najprej v Slap pod tunelom. Plezarija super, led skoraj odličen in dobro narejen slap nas dokaj hitro pripeljejo na pot. Seveda še nimamo dovolj in se mimogrede oglasimo še v Slap nad potjo. Tudi tu so razmere dobre, le dostop je po globokem pršiču. A se splača.
Plezanje zaključimo na pijači zadovoljni, da nismo zaradi novozapadlega snega ostali doma.
Več v galeriji.
Po jutranji kavi gremo v Ivovce. Najprej preplezamo Gamsov žleb, nato nadaljujemo po grapi do Desnega Ivovca. Sestopimo po grapi in nadaljujemo pod Levi Ivovec. Gusti in Matjaž gresta v dolino, Franc, Gregr in jaz pa v levi slap. Led je super, zato smo kar hitro na vrhu. Sestopimo v dolino. Mi trije bi še plezali, ustavimo pri hotelu Plesnik in zlezemo Palenk. Po sestopu se odločimo, da gremo še v Kaskade in Firštov slap. Ker plezamo nenavezani so tudi Kaskade hitro pod nami.
Za Firštov slap pa je malo problem kako priti do njega, a da nisi moker ko prečkaš Savinjo. Z Gregrjem greva v teku preko vode, Franc pa si premisli in ostane raje na suhem. Kot vsi slapovi danes je tudi tu led dober.
No, za danes bo dovolj. Zdaj pa smo si že zaslužili kakšno pijačo.
Krasen dan. Upajmo, da jih bo to zimo še vsaj nekaj.
Popoldnevi so kratki, zato je treba pohiteti. Z Gregrjem greva v Sopoto, saj je danes mogoče eden zadnjih dni pred odjugo. Že takoj pri elektrarni vidiva, da led je. Opremo nase in pod slap. Sledi v snegu in luknje od vijakov v ledu kažejo, da je nekdo že plezal. Prvi skok je hitro pod nama, nato malo po potoku in že sva pod zgornjim slapom. Ledu je dovolj le na vrhu je treba parkrat zatakniti za skalo.
Krasno za popoldan le škoda, da ni daljši.
Po vremenski napovedi, da bo več snega v južni Slovenji sem kar malo presenečen nad količino novega snega v Suhadolskem grabnu. Vsi položnejši deli so prekriti s cca. 50 cm snega. Led v strmejših delih pa res drži in če ne bi bilo toliko snega, bi bilo plezanje res užitek.
Enake razmere nas pričakajo rudi v Raztočniku. Prvi skok led, nato gaženje po grapi v globokem snegu in potem še dva ledena skoka in ža smo na vrhu. Seveda tudi brez praskanja po skali ni šlo. Še sestop po globokem snegu je bil kar naporen.
Vsi se strinjamo, da razmere res niso najboljše, a se je vseeno splačalo.
Tomaž Zupan Simon Zupan
