Marko Zupan

Gusti in Gregr ter Matjaž in jaz gremo najprej v Slap pod tunelom. Plezarija super, led skoraj odličen in dobro narejen slap nas dokaj hitro pripeljejo na pot. Seveda še nimamo dovolj in se mimogrede oglasimo še v Slap nad potjo. Tudi tu so razmere dobre, le dostop je po globokem pršiču. A se splača.
Plezanje zaključimo na pijači zadovoljni, da nismo zaradi novozapadlega snega ostali doma.

Več v galeriji.

Po jutranji kavi gremo v Ivovce. Najprej preplezamo Gamsov žleb, nato nadaljujemo po grapi do Desnega Ivovca. Sestopimo po grapi in nadaljujemo pod Levi Ivovec. Gusti in Matjaž gresta v dolino, Franc, Gregr in jaz pa v levi slap. Led je super, zato smo kar hitro na vrhu. Sestopimo v dolino. Mi trije bi še plezali, ustavimo pri hotelu Plesnik in zlezemo Palenk. Po sestopu se odločimo, da gremo še v Kaskade in Firštov slap. Ker plezamo nenavezani so tudi Kaskade hitro pod nami.
Za Firštov slap pa je malo problem kako priti do njega, a da nisi moker ko prečkaš Savinjo. Z Gregrjem greva v teku preko vode, Franc pa si premisli in ostane raje na suhem. Kot vsi slapovi danes je tudi tu led dober.
No, za danes bo dovolj. Zdaj pa smo si že zaslužili kakšno pijačo.
Krasen dan. Upajmo, da jih bo to zimo še vsaj nekaj.

Popoldnevi so kratki, zato je treba pohiteti. Z Gregrjem greva v Sopoto, saj je danes mogoče eden zadnjih dni pred odjugo. Že takoj pri elektrarni vidiva, da led je. Opremo nase in pod slap. Sledi v snegu in luknje od vijakov v ledu kažejo, da je nekdo že plezal. Prvi skok je hitro pod nama, nato malo po potoku in že sva pod zgornjim slapom. Ledu je dovolj le na vrhu je treba parkrat zatakniti za skalo.
Krasno za popoldan le škoda, da ni daljši.

Po vremenski napovedi, da bo več snega v južni Slovenji sem kar malo presenečen nad količino novega snega v Suhadolskem grabnu. Vsi položnejši deli so prekriti s cca. 50 cm snega. Led v strmejših delih pa res drži in če ne bi bilo toliko snega, bi bilo plezanje res užitek.
Enake razmere nas pričakajo rudi v Raztočniku. Prvi skok led, nato gaženje po grapi v globokem snegu in potem še dva ledena skoka in ža smo na vrhu. Seveda tudi brez praskanja po skali ni šlo. Še sestop po globokem snegu je bil kar naporen.
Vsi se strinjamo, da razmere res niso najboljše, a se je vseeno splačalo.

Razmere so baje dobre, zato gremo na Jezersko. Slap je bil že tudi boljši a se z malo praskanja po skali vseeno zadovoljni razgledujemo izpred Češke koče. Sonca res ni, a razgled je vseeno lep. Snega je po tem koncu presenetljivo malo in še ta je kot moka. Sestopimo v smeri letne poti.
Z mano so led razbijali: Franc, Cuki, Gregr in Gusti.

Malo po šesti uri startamo pri Domu planincev, pred osmo smo na Okrešlju. Sonce je že obsijalo hribe, v Mrzli gori se prožijo plazovi. Gregr, Gusti in jaz pa gremo v Belo piramido. Takoj na vstopu se sneg predira, nato se razmere izboljšajo. Večino smeri je potrebno gaziti nov napihan sneg. Na vrhu nadaljujemo po Tchadovi smeri. Pod vršno steno je veliko napihanega snega, občutek je slab, saj zgleda, da se bo celo pobočje odpeljalo v dolino. Zgrešimo pravo izstopno polico in se odločimo za sestop po poti, kjer smo prišli. Ko smo vsi zopet na vstopu si oddahnemo.

V petek zvečer se slišiva, v soboto zjutraj sva že na Jezerskem. Kar dolg dostop preko od plazov razritega terena. Končno sva pod smerjo. Razmere so od trdega zbitega snega do moke v izstopni prečki. Tudi na sestopu ni drugače. Od koče na Ledinah se do vstopa v Žrelo delajo cokle, niže pa je sneg bolj suh.
Dan je bil lep in dobro sva ga izkoristila.

V prepričanju, da se je sneg že usedel se Gregr, Gusti in jaz odpravimo na Okrešelj. Že med potjo mi je zgornja plast snega sumljivo mehka. Na vstopu v Belo piramido se že pošteno ugreza. Naredimo prerez snega in lepo vidimo na trdi skorji cca. 35 – 40 cm suhega snega, pod skorjo pa spet mehek nesprijet sneg.
Dan se je tako namesto plezanja spremenil v prijeten sprehod po Okrešlju. Ko se otopli pa plazovi veselo letijo zlasti iz Rink in Mrzle gore. Nedelja je bila sončna in ob pijači pred kočo nam ni prav nič manjkalo.

Vožnja proti Logarski dolinije kot že mnogokrat hitro minila. Slapovi niso najboljše narejeni, marsikje teče, zato se zapeljemo do Bukovnika.
Od koče na Grohotu prečimo pod Lanež in se po Detektivski grapi povzpnemo na vrh. razmere so dobre, tako da je vzpon v lahki grapi prijeten.
V grapi smo uživali Gregr, Matjaž Kilar, sin Tomaž – njegov prvi zimski vzpon.

Kmalu bo že mesec od plezanja v slapovih. Odjuga je pobrala led, v hribih je ogromno snega. Odločimo se za Mlačco. V lepem vremenu se naplezamo. Plezalcev je malo, tako da lahko izbiramo različno težke linije.