Jutro na Jezerskem pri -2 stopinjah sicer ni najbolj podobno zimi. Snega zelo malo, v smeri pa dobre razmere. Klini v izstopni prečki so par metrov nad glavo, a trd sneg te brez večjih težav pripelje na greben. Še spust proti Ledinam in skozi žrelo in že smo pri avtu.
V smeri smo uživali Joul in John, Dejan in jaz ter Franc Gričar. Na Ledinah pa smo se srečali še z Gregrjem – poškodba roke dopušča le pohodništvo.
V Prisanku sva imela še neporavnane račune – pri prvem vzponu sva tam pustila kar 2 frenda in zato sva šla ponje.
Lep jesenski dan v toplem vremenu sva vstopila v to simpatično smer. V smeri sva bila sama le nekaj planincev sva videla na planinski poti. Tišine ni motil niti zvok prometa iz vršiške ceste. Družbo so nama delale lačne kavke – kdaj pa niso lačne.
Ne iščite frendov, so že varno spravljeni doma v omari do naslednje ture.
Še en dobro izkoriščen dan pred napovedanim poslabšanjem vremena.
V teh pasjih dneh, ko ne veš več kam bi se skril pred vročino sva šla z Gregrjem plezat v srednjo Raduho. Na Grohotu sva kar hitro v vodniku izbrala Stanetovo zajedo. Slaba ura dostopa po zavarovani poti in že sva pod vstopom. Smer je lepa, orientacija enostavna. Temperatura v severni steni pa prijetna, a sva bila kar prehitro na vrhu in na soncu, ki tudi na tej višini pošteno pripeka. Sestop po novi poti čez Durce in do Bukovnika je minil hitro in že sva bila v dolini v vročem vsakdanu.
Se bo treba it čimprej spet ohladit v kakšno prijetno severno steno.
spodnji - lepši del smeri
V nedeljo sem, ko sem šel na Jezersko sedlo, sem opazoval gnečo v Teranovi. Videlo se je, da so razmere dobre. Dovolj velik razlog za dan dopusta in z Gustijem sva uživala v prelepem vremenu in super razmerah. Za pravo zimsko vzdušje je poskrbel suh sneg, ki se je vsipal po smeri in tudi naju ni zgrešil.
Pijača ob topli krušni peči pa je bila tudi dobrodošla.
Jutro brez oblačka. Z Gustijem se od Bukovnika odpraviva proti Lanežu. Od daleč je vse videti lepo zalito, a ko prideva bliže ugotoviva, da je precej novega nepredelanega snega, ponekod pa klože. V Detektivski grapi je oboje, pa še kopen skok. Kljub temu sva na vrhu zadovoljna, saj bi bilo škoda izpustiti tako lep dan.
Super je bilo že to, da se nas je zbralo šest !!! Cilj je bila kakšna grapa nad Vršičem. Izbrali smo Butinarjevo. Jutro je bilo krasno, jasno in ne premrzlo. Razmere so bile dobre, ponekod sicer malo moke a vseeno super. Vreme ni dolgo držalo z nami, je kmalu vse pokrila megla, a dobrega razpoloženja niti to ni pokvarilo.
Zimskim užitkom smo se predajali: Gusti, Gregr, Aleš in Matjaž Kilar ter Tomaž in Marko.
Držimo pesti, da ne bo odjuge!!!!!
skupinska na Grebencu
Razmere so baje dobre, zato gremo na Jezersko. Slap je bil že tudi boljši a se z malo praskanja po skali vseeno zadovoljni razgledujemo izpred Češke koče. Sonca res ni, a razgled je vseeno lep. Snega je po tem koncu presenetljivo malo in še ta je kot moka. Sestopimo v smeri letne poti.
Z mano so led razbijali: Franc, Cuki, Gregr in Gusti.
Končno se nam je pridružil Dejan in tako smo dve navezi pod steno Begunjščice.
Gregr in Dejan gresta naprej, Gusti in jaz pa za njima. Smer je zanimiva, plezarija raznovrstna – plošče, prečke, kamini. Skala je kompaktna in plezanje je eno samo uživanje. Kar škoda, da smer ni daljša.
Na izstopu pospravimo opremo in po par metrih sestopa najdem še tri jurčke.
Lepo vreme, lepa smer in še kosilo ob poti – že skoraj kičasto.
Če še včeraj nismo vedeli, kam bi šli, je zjutraj ob petih, ko smo se dobili hitro padla odločitev – Begunjščica. Polistamo po plezalnem vodniku, ki je pred kratkim izšel in izberemo smer, ki je bila preplezana prva v tej steni – Anderle – Šterling.
Na Ljubelju nam Gregr skuha kavo in nato se odpravimo.
Najprej ne vemo natančno kam bi se obrnili, a hitro se usmerimo v pravi smeri proti Bornovim tunelom. Vstop z lahkoto najdemo, saj dobra fotografija stene z vrisanimi smermi res pomaga. Zlezemo dva raztežaja in že smo pri oknu v Bornovem tunelu. Med plezanjem je lep razgled na dolino in okoliške hribe. Danes je bilo precej hrupno, saj so imeli oldtajmerji dirko po stari cesti na Ljubelj.
Zjutraj prazno parkirišče je bilo ob vrnitvi polno do zadnjega kotička.
Kjub slabi vremenski napovedi smo prišli suhi.
Nedeljo smo lepo izkoristili Gregr, Gusti in jaz.
Po vremensko burnem večeru je jutro prijetno in še predno se povsem zdani smo že na poti pod Storžič.
Kratek dostop in že smo na poti proti bivaku. Seveda si vzamemo čas za malico in lep razgled v dolino. Nato se usmerimo v Mladinsko smer in jo večinoma v senci preplezamo. Na grebenu nas pričaka sonce, a tudi brez meglic seveda ne gre. Vrh je dobro obiskan tako od ljudi, kot tudi od kavk. Še spust preko Škarjevega robu do Doma pod Storžičem in spet je nedelja minila tako, kot mora.
Uživali smo Sebastjan in Gusti ter Gregr in Marko.
Tomaž Zupan Simon Zupan
