Marko Zupan

Lansko leto sem pričel razmišljati o teku iz Celja v Logarsko dolino. Dolžina 75 kilometrov mi je bila izziv, saj do sedaj nisem pretekel več kot maratona v enem dnevu.
Pričetek ob 6 uri v Celju. Blago vzpenjajoča trasa, prijetno sveže vreme nas mimo Vrbenskega jezera, skozi Šempeter pripelje do Preserskega jezera. Trasa se nadaljuje do Letuša, po stranskih cestah do Mozirja ter naprej do Ljubnega.
Do tu je bil tek prijeten, naprej pa je poleg kilometrov svoje dodala še vročina, ki je bila čedalje večja. Edini prijeten odsek je bil skozi sotesko mimo slapov Kaskade in Avtoceste, kjer je v popolni senci ob prijetnem vetru morala kar zrasla. Do cilja pri gostišču Razpotje je potem sonce neusmiljeno pripekalo in pobiralo moči. Tek je šel samo še na trmo.
Pogleda na Ojstrico od vstopa v Logarsko dolino nisem bil še nikoli tako vesel. Še slabe 4 kilometre in končno cilj.
Veselje ob premagani poti kar malo zmanjša utrujenost.
Včeraj sem si rekel to je bilo zadnjič, danes,  ko tole pišem pa nisem več tako prepričan.

P.S. Morda bi moral to napisati na začetku: Sigurno ne bi uspel, če ne bi imel tako dobre spremljevalne ekipe, ki je več kot odlično skrbela za mojo žejo, lakoto in moralo.

Zato najlepša hvala ženi, sinovoma Tomažu in Simonu, Apoloniji in seveda Rafkotu.

Ta vpis je bil dodan na Nedelja, 04. September 2011 ob 09:10 in spada v kategorijo/je Ostalo. Slediš lahko vsem novostim prispevka preko RSS 2.0 vsebin. Komentarji in trackback povezave so onemogočene.